Futuristična ideja o izjemno hitrem prevoznem sredstvu Hyperloop je stara že nekaj let, eden izmed tistih, ki so jo najbolj oblikovali, pa je Elon Musk. Ustanovitelj Tesle in SpaceX je svoje zamisli predal javnosti in celo organiziral Hyperloop Competition, tekmovanje, na katerem se podjetja trudijo ustvariti najboljše možne ideje in celo delujoče izdelke.
Eno izmed sodelujočih podjetih zelo izstopa – Hyperloop One. To podjetje je pred nekaj dnevi opravilo že tretjo demonstracijo svojega prevoznega sredstva, obenem pa so postavili nov hitrostni rekord.
S hitrostjo 387 km/h po skoraj vakuumski cevi, ne da bi se dotikali tal
Koncept Hyperloop tehnologije zajema teoretično hitrost prek 700 milj na uro, čemur se posamezna podjetja že bližajo. Kdaj bodo takšne hitrosti zares dosegli, je težko napovedati, saj tovrsten prevoz prinaša obilo ovir. Ena izmed njih je trenje. Pri Hyperloop One so se tega lotili podobno kot nekateri najhitrejši vlaki na svetu – lebdenje nad progo z uporabo magnetnih polj.
Pri velikih hitrostih pa je zelo prisoten tudi upor zraka. Tega so se pri podjetju rešili tako, da so ustvarili zaprto cev, po kateri teče proga, v njej pa so preprosto izčrpali večino zraka in tako ustvarili skorajšnji vakuum. Hyperloop One svoje teste trenutno opravlja v puščavi blizu Las Vegasa, kjer imajo slabih 500 metrov dolgo poskusno progo. Na njej, pravijo, bi lahko dosegli najvišjo hitrost 250 milj na uro, za opevanih 700 pa bi potrebovali še dodatna dva kilometra proge.
Testna komora bi v teoriji lahko dosegla hitrosti prek 1000 kilometrov na uro.
Od poletja dalje je sicer rekord za najhitrejšo Hyperloop linijo držal Musk z 220 miljami na uro, zato gre pričakovati, da bomo v naslednjem letu ponovno videli spremembe na vrhu. Tu ne smemo pozabiti tudi zmagovalcev Hyperloop tekmovanja – nemškega WARR Hyperloop. Na koncu bo verjetno rekord držal tisti, ki bo do tistega trenutka zgradil najdaljšo progo. Če se bo ta tehnologija izkazala kot učinkovita, da bo možno znižati povezane stroške in preskočiti pomembne ovire, bi lahko Hyperloop proge povezovale največja svetovna mesta med seboj, z izjemnimi hitrostmi pa med njimi (pa tudi iz okolice večjih mest v notranjost) prepeljale veliko potnikov v zelo kratkem času.
Matevž Krajnik
