Vsi vemo, kako minljive so fotografije, ki sčasoma zbledijo, ter video posnetki, shranjeni na medijih, ki jih vsakih nekaj let zamenja nov standard. Tudi če svoje vsebine shranimo na zanesljive medije, kot so CD-ji, USB ključki in zunanji diski, bodo tam v najboljšem primeru ostali nekaj desetletij, nato pa jih bo potrebno prestaviti.
Raziskovalci iz britanske Univerze v Southamptonu so naredili velik korak na področju shranjevanja podatkov, saj so razvili digitalni hranilnik, ki bi podatke lahko varno shranil tudi za 13,8 milijarde let. Dolgoročno bi shranil 360 terabajtov podatkov v 5D zapisu.
Za izdelavo medija so raziskovalci uporabili superhiter femtosekundni laserski žarek, ki v kosu stekla naredi miniaturne pomnilniške celice. Podatki so zapisani v treh slojih, med katerimi je pet mikrometrov prostora (milijoninka metra).
Laser spremeni pot svetlobe, ki potuje skozi steklo, in tako spremeni tudi njeno polarizacijo, podobno kot pri polaroidnih očalih. Podatke se lahko prebere s pomočjo posebnih optičnih mikroskopov. Po besedah ustvarjalcev so skovani (okrogle oblike kot kovanci) po vzoru spominskih kristalov stripovskega junaka Supermana.
Kristalno steklo je odporno na vremenske dejavnike in lahko zdrži temperaturo do 1000 °C.
Uporaba takega shranjevanja bo prav prišla svetovnim arhivom, galerijam in knjižnicam ter seveda shranjevanju pomembnih listin za človeštvo (ki jih bodo čez nekaj milijard let morda odkrile naprednejše civilizacije, ki bodo prišle za nami). Z laserjem so v košček stekla že shranili biblijo, Splošno deklaracijo človekovih pravic in Newtonovo temeljno delo Opticks.
