Microsoft pričel s hranjenjem filmov na novem fizičnem mediju iz stekla

Celuloidni film, na katerem filmski studii običajno hranijo filme v arhivu, ni najboljši medij za dolgoročno hranjenje podatkov, saj hitro začne razpadati, poleg tega pa je zelo vnetljiv. Dolgoročno shranjevanje podatkov je nasploh težava, s katero se soočamo že desetletja. Microsoft pa je v sodelovanju s produkcijsko hišo Warner Bros. shranil kopijo Supermana iz leta 1978 na čisto novem fizičnem mediju, ki morda predstavlja odgovor na problem dolgoročnega shranjevanja.

Novi medij nima še imena. Microsoft ga je izdelal v sklopu projekta Silica. Kot lahko razberemo iz imena, gre za medij iz stekla, ki v trenutno predstavljeni obliki meri 75 milimetrov po dolžini in širini, njegova debelina pa znaša 2 milimetra. Nanj je trenutno mogoče shraniti do 75,6 gigabajta podatkov, izdelan pa je iz kvarčnega stekla. Med postopkom shranjevanja se na steklo z laserjem vrežejo majhne geometrične oblike, ki so znane kot voksli. V vsak voksel je mogoče shraniti več bitov, na steklo se vnašajo po plasteh.

Podatke je s steklene ploščice mogoče brati z osvetljevanjem in uporabo bralnikov, ki so podobni mikroskopom. Microsoft je v zgodnjih dneh razvoja dejansko uporabljal kar običajne mikroskope, kupljene v prosti prodaji. Procesa zapisovanja in branja podatkov sta še vedno v zgodnjih fazah, je pa medij obetaven predvsem zaradi odpornosti, ki je boljša od kateregakoli drugega medija na trgu.

Tekom raziskav so steklo izpostavljali zelo visokim in nizkim temperaturam, ga potapljali v vrelo vodo in ga celo praskali s stekleno volno in podobnimi ostrimi materiali. Podatki so po vseh teh testih še vedno bili normalno dostopni, edino tveganje za podatke predstavlja fizična sila, npr. drobljenje stekla s kladivom.

Microsoft je medij razvil za rabo pri svoji storitvi Azure, studio Warner Bros pa se je za projekt pričel zanimati zaradi praktičnosti in cenovne ugodnosti. Njihov arhiv trenutno obsega okoli 20 milijonov vsebin, vsaka je shranjena na celuloidni film, tudi tiste, ki so posnete z digitalnimi kamerami. Za vsako vsebino hranijo več kopij na različnih lokacijah, kar predstavlja veliko potrebo po prostoru. Poleg tega mora biti filmski trak zaradi občutljivosti hranjen v okolju z natančno uravnano stopnjo vlažnosti in specifično temperaturo.

Splošne uporabe medija ne gre pričakovati še dolga leta, vendar predstavlja pomemben korak pri razvoju tehnologije shranjevanja podatkov, ki bo zmožna kljubovati zobu časa.

Uvodna fotografija: Microsoft

Author: Alen Vrević

Share This Post On