Po šestih letih razvoja in enemu letu terenskega testiranja je naprava za čiščenje plastike iz oceanov, za katero skrbi neprofitna organizacija Ocean Cleanup, končno v obratovanju. Sistem za čiščenje bo obratoval samostojno in pasivno, saj bo za zbiranje plastike uporabljal naravne sile oceana.
Čistilna naprava se bo nahajala na polovici poti med Havaji in Kalifornijo, kjer se nahaja največji otok odpadne plastike na svetu, ki je po površini skoraj trikrat večji od Francije.
Vir: Associated Press
Polno ime čistilne naprave je System 001/B, gre pa za veliko plavajočo pregrado dolžine 600 metrov, ki se premika skupaj z oceanskim tokom in hkrati zbira plavajočo odpadno plastiko. Pregrada sega tri metre v globino, kar je optimalna globina za lovljenje odpadne plastike, ki hkrati ne bo motila oceanskega življenja pod njo. Pregrada je opremljena tudi s plavajočim sidrom, ki pregradi preprečuje premikanje, hitrejše od odpadne plastike. Hkrati pa preprečuje hitrost premikanja, ki bi povzročila poškodbe pregrade, kar se je zgodilo med prejšnjim terenskim testiranjem.
Pregrada je opremljena tudi s kopico senzorjev in oddajnikov, ki satelitom sporočajo točno lokacijo pregrade, da lahko do nabrane plastike pridejo ladje, ki bodo plastiko natovorile in jo odpeljale do obratov za recikliranje. Sčasoma naj bi odpadno plastiko prevažalo dovolj ladij, da si bodo lahko z odkupom plastike pokrili stroške obratovanja. Vodja projekta Boyan Slat pa računa tudi na prodajo izdelkov iz reciklirane oceanske plastike, česar se je že lotil Adidas. Pregrada uspešno lovi plastiko različnih velikosti, od odvržene ribiške opreme do delcev velikosti milimetra.
Naslednji korak razvoja pregrade so oblikovne spremembe in izboljšave, ki bodo dopuščale dolgotrajnejše zbiranje plastike in povečan obseg pregrade, preden jo pride pobrati tovorna ladja. Prvi tovor odpadne plastike naj bi bil odpeljan decembra, cilj projekta pa je zmanjšati količino plavajoče odpadne plastike za polovico.
Projekt vsekakor čaka zahtevna naloga, saj v oceane vsako leto odvržemo okoli 12,7 milijona ton odpadne plastike. Kritiki projektu očitajo odvračanje pozornosti od prave težave, ki naj bi bila razširjenost uporabe plastičnih izdelkov za enkratno rabo, vsekakor pa drži, da je treba nekaj storiti s plastiko, ki je že v naših vodah. Druga težava, ki je projekt ne bo mogel odpraviti, je razširjenost mikroplastike, torej plastičnih delcev, ki nastajajo ob razkroju večjih plastičnih izdelkov.
Uvodna fotografija: Business Insider
