Pri proizvodnji električne energije iz sonca poznamo dva načina pridobivanja le-te: prvi način je pridobivanje s fotovoltaičnimi celicami, ki sončno svetlobo pretvorijo naravnost v električno energijo. Drugi način pridobivanja je s sončno-termalnimi elektrarnami, ki sončno svetlobo s pomočjo ogledal osredotočijo na zbiralno točko, ki s tem doseže zelo visoke temperature. Visoka temperatura pomaga pri poganjanju parnih turbin, ki tako proizvajajo električno energijo.
Fotovoltaičnim celicam je zaradi učinkovitejših proizvodnih procesov v zadnjih nekaj letih občutno padla cena, zaradi česar se je razvoj na področju sončno-termalnih elektrarn upočasnil. Sončno-termalne elektrarne imajo kljub temu pomembno prednost pred celicami: pridobljeno toploto lahko hranijo dolgo, zaradi česar delujejo tudi po sončnem zahodu, v nekaterih primerih delujejo tudi čez noč.
Vir: Heliogen
Podjetje Heliogen, v katerega je investiral tudi ustanovitelj Microsofta, Bill Gates, je oznanilo, da jim je uspel pomemben preboj na področju razvoja sončno-termalnih elektrarn. Temperaturo zbiralne točke jim je uspelo občutno dvigniti, s 600 stopinj Celzija na kar 1000 stopinj Celzija. Dvig temperature prinaša več pozitivnih rezultatov: zaradi višje temperaturne razlike postane proizvodnja električne energije lažja, z višjo temperaturo je tudi omogočeno shranjevanje enake količine toplote na manjši površini, s čimer je potrebnega manj materiala za gradnjo elektrarne.
Tretji in hkrati najbolj pomemben rezultat je to, da je s tako visoko temperaturo mogoča direktna uporaba pridobljene toplote v industrijskih procesih, kot so proizvodnja jekla, cementa in vodika. Pri njihovi proizvodnji je sicer mogoča uporaba električnih grelnih elementov, vendar se zaradi cenovne ugodnosti pogosteje uporabljajo fosilna goriva. Tako so industrijski procesi odgovorni za okoli 20% škodljivih emisij, ki prispevajo k segrevanju ozračja.
Dvig temperature zbrane toplote je Heliogenu uspel na relativno preprost način. Za obračanje in osredotočanje ogledal so uporabili obliko umetne inteligence, imenovano računalniški vid (ang. computer vision), ki omogoča do sedaj nemogočo natančnost.
Do praktične uporabe tako pridobljene toplote v industrijskih procesih bo minilo še kar nekaj let, saj tovrstne elektrarne zaenkrat ne morejo zbrati dovolj toplote za 24-urno poganjanje industrijskih obratov. Proizvodnja vodika je precej verjetnejša, vodik pa je mogoče uporabiti kot menjavo ali dopolnilo za fosilna goriva. Za proizvodnjo vodika bodo tudi potrebne izboljšave, saj bi bilo treba temperaturo zbrane toplote dvigniti na 1500 stopinj Celzija.
Uvodna fotografija: Heliogen
