Ekipa raziskovalcev pri IBM je naznanila, da jim je uspelo spraviti en bit informacije na en atom holmija. Seveda nas do praktične uporabe odkritja loči še mnogo let, vseeno pa zanimiv dosežek nakazuje, v katero smer se giba tehnologija shranjevanja podatkov.
Atom holmija, ki drži en bit informacije. Vir: Engadget
Okoli 30 milijonov pesmi v napravi velikosti kovanca za 5 centov
Ljudje si želimo vedno več prostora za shranjevanje v naših računalnikih in pametnih napravah, seveda pa se te naprave ne smejo fizično povečati. IBM-ovi znanstveniki so z novim odkritjem razkrili svetu, kaj je v prihodnosti možno.
Trenutno porabijo običajni trdi diski okoli 100 tisoč atomov, da shranijo en bit informacije (zapis 1 ali 0), kar pomeni, da je nov pristop 100 000-krat učinkovitejši. Tako se lahko nadejamo, da bomo lahko v prihodnosti na naših telefonih lahko shranili vse podatke, ki jih zaenkrat shranjujemo na diskih na računalnikih. To odkritje pa je pomembno tudi za druge raziskovalce in inženirje, sploh na področju umetne inteligence, saj pametni sistemi porabijo ogromno količino podatkov za strojno učenje.
Čeprav je en atom nepredstavljivo majhen, pa so naprave za njegovo obvladovanje in zapis informacij izredno velike. Vir: CNET
Prva komercialna uporaba odkritja je lahko oddaljena še desetletja
Eden raziskovalcev pri IBM Chris Lutz je dejal, da pri njihovem projektu ne gre za razvoj določenega izdelka, temveč za raziskovanje, razumevanje in razvoj orodij, ki jim bodo pomagala v prihodnosti, v kateri so naprave vedno manjše, dokler ne pridejo do končne meje – posameznega atoma. Nadejajo se izgradnje novih informacijskih tehnologij, ki nas bodo poslale v to prihodnost.
Znanstveniki so za svoj podvig uporabili en atom elementa holmij, ki so ga položili na podlago iz magnezijevega oksida. S posebnim mikroskopom, ki oddaja izredno majhen električni tok, so uspeli obrniti orientacijo atoma in tako “zapisali” ničlo ali enico. Ta podatek so nato prebrali z merjenjem elektromagnetnih lastnosti atoma. Za ta poskus so potrebne izredno nizke temperature, 5 kelvinov oziroma -268 stopinj Celzija.
Tehnologija shranjevanja podatkov je doživela velik preskok s predstavitvijo diskov, ki delujejo na flash tehnologiji (USB ključki in SSD diski). Ti so mnogo hitrejši, še vedno pa dosti dražji od običajnih trdih diskov. Razvijalci pa že delajo na novih tehnologijah (npr. ReRAM), ki bodo postale del naših naprav, medtem ko čakamo na zapisovanje informacij na posameznih atomih.
Matevž Krajnik
