Večje rane na človeškem telesu je potrebno zapreti z uporabo šivov ali sponk, da damo tkivu možnost rekonstrukcije. A noben od omenjenih načinov ne ustvari popolnega zaprtja rane. Poleg tega je v primeru notranjih poškodb do rane še težje priti in jo je težje tudi zapreti. Pogosto pa se poškodovani organi (na primer pljuča) še premikajo, kar zelo oteži zdravljenje.
V bolnišnicah po svetu sicer že uporabljajo različna tesnila, ki zaprejo lažje rane, a imajo kar nekaj pomanjkljivosti. Raziskovalci pa so nedavno odkrili nov tip tesnila oz. lepila, ki ga bo moč uporabljati tudi za večje in kompleksnejše rane.
Novi produkt MeTro je elastičen in kompatibilen s človeškim telesom, saj je ustvarjen s pomočjo proteinov, ki so podobni tistim v človeških telesih
Dobro kirurško tesnilo mora biti elastično, nestrupeno, biokompatibilno in imeti lastnosti lepila. Večina obstoječih izdelkov na trgu ima le eno ali dve od teh lastnosti. Raziskovalci s treh prestižnih univerz (Harvard, Northeastern in Sydney) pa so si zadali cilj razviti material, ki bi imel vse te lastnosti. Njihov izdelek se imenuje MeTro.
Izdelali so ga s pomočjo beljakovin, podobne tistim, ki sestavljajo elastin v človeškem telesu. Ustvarili so več tipov MeTro hidrogelov, s katerimi lahko zacelimo rane na najrazličnejših delih telesa. Poleg odličnih sposobnosti zapiranja rane in premikanja z organom pa je novorazviti material še enostaven za uporabo. Z njim (v prisotnosti UV luči) lahko rano zapremo že v približno 60 sekundah.
MeTro so najprej pretestirali na podganah, pri katerih so s to snovjo zapirali manjše zareze v arterijah in prebode v pljučih. V naslednjem koraku so uspešno zaprli tudi rane na prašičjih pljučih, tudi ob ponavljajočem se polnjenju in praznjenju organa. Zdaj želijo to kirurško lepilo preizkusiti tudi na ljudeh.
Raziskovalci pravijo, da bi lahko z novo snovjo poleg uporabe v bolnišnicah zdravili tudi resne notranje rane kar na prizorišču nesreč, na primer avtomobilskih ali na vojnih območjih.
Matevž Krajnik
