V mestu se lahko pogosto zgrozite ob količini cigaretnih ogorkov, ki “krasi” tla. Po nekaterih ocenah naj bi od šestih bilijonov cigaret, ki jih kadilci pokadijo vsako leto, kar dve tretjini končali v okolju.
Nizozemski startup bi namesto človeške uporabil vranjo pamet in s pomočjo ptičev poskusil počistiti mestne ulice
Idejniki z Nizozemske so ustvarili Crow Box, ki je pravzaprav avtomat za vrane. Stroj je oblikovan tako, da samodejno nauči vrane, da v zameno za kovance, ki jih najdejo na tleh in vstavijo v stroj, dobijo arašide. Inovatorji pa so se spomnili tudi na to, da bi lahko vrane namesto kovancev s tal pobirale tudi cigaretne ogorke, ki predstavljajo velik problem za okolje.
Idejni koncept končnega izdelka.
Da bi ta ideja delovala, morajo vrane ogorke povezati s hrano. Da to tega pride, pa so Nizozemci razvili enostaven proces v štirih korakih:
- Na začetku bi vrana na pladnju v stroju našla tako cigaretni ogorek kot hrano (na primer arašide). Hrana bi bila vedno tam, zato bi se vrana navadila priti nazaj do stroja.
- Hrano vzamemo stran, a jo stroj spet ponudi takrat, ko nanj prileti vrana. Na ta način se vrana navadi, da stroj počne stvari.
- Ta korak je najbolj ključen. Hrano popolnoma umaknemo s stroja, na pladnju pa pustimo ogorek. Vrana, ki je navajena, da dobi hrano le zato, ker se tam nahaja, bo začela s kljunom brskati naokoli in potisnila ogorek s pladnja v sprejemnik ogorkov. Takrat stroj izvrže hrano. Ta korak se ponavlja, vse dokler vrana ne poveže spuščanja ogorkov s prejemanjem hrane.
- Ljudje so vključeni le v zadnjem koraku. Ko je vrana navajena na proces v tretjem koraku, človek okoli stroja odvrže veliko število cigaretnih ogorkov. Vrana pa mora na tej stopnji odkriti, da lahko pobere ogorek s tal in ga zamenja za hrano v stroju. Ko bo ogorkov okoli stroja zmanjkalo, jih bo šla vrana iskat še drugam in na ta način pobirala za ljudmi, ki jim ni mar za čisto okolje.
Vrane so izredno pametne živali, pravzaprav med najpametnejšimi vrstami na svetu, njihova inteligenca pa je primerljiva šimpanzji. Vrane razumejo koncept posledic, same ustvarjajo in celo uporabljajo orodja. Zato so zelo primerne za ta projekt. Golobov je sicer v mestih občutno več, a o njihovi inteligenci ni dosti znanega, prav tako pa bi bilo učenje težje.
Inovatorji so se vprašali tudi o tem, kako bi tako delovanje škodilo vranam, saj bi morale v svojih kljunih nesti smet, ki vsebuje škodljive snovi. Pravijo, da je učinek na okolje velik, zato se jim zdi življenje nekaj vran majhna cena za izboljšanje stanja. Vseeno pa bi imela vrana v kljunu ogorek le kratek čas, zato naj bi bil učinek na njihovo zdravje minimalen. Poleg tega lahko sami regulirajo, kolikšno število vran posamezen stroj nauči omenjenega procesa. Prav tako pa pravijo, da bodo v primeru ugotovitve, da ogorki zelo škodijo vranam, poiskali drugo rešitev.
Ekipi še ni uspelo zaključiti prototipa, a jim bo kmalu uspelo.
Vrane pa niso edina živalska vrsta, ki jo želijo natrenirati. Druga in mnogo bolj pomembna je človek sam. Seveda gre za človeško vedenje, ki povzroča tako velik problem. Zato želijo s tem projektom začeti diskusijo o tej težavi, saj ko ljudje spoznajo, za kako slabo stvar gre, običajno spremenijo svoje vedenje. Ta ozaveščenost bi mnogim ljudem izjemno pomagala, saj metanje ogorkov po tleh dojemajo kot manj škodljivo od metanja drugih smeti.
Z etičnega vidika projekt seveda ni najbolj rožnat, saj vključuje “zaposlovanje” druge vrste, da rešuje naše probleme. Inovatorji se tega zavedajo in dodajajo, da bi bilo seveda bolj etično ustvariti napravo, ki bi sama pobirala ogorke, razviti biorazgradljive ogorke, še najbolje pa bi bilo natrenirati ljudi, da poberejo smeti za sabo. Ravno zato je ta projekt tako zanimiv. Ker je izkoriščanje vran problematično, je projekt odličen način, da ljudje o tem spregovorijo in na koncu tudi spremenijo svoje vedenje. Tako bi zmanjšali proizvodnjo smeti in s tem pravzaprav odstranili potrebo po tej zanimivi ideji.
Še en inovativen primer reševanja problema je Ballotbin, škatla, ki omogoča glasovanje o popularnih vprašanjah z odmetom ogorka v ustrezen predel.
Matevž Krajnik
