Ko si pošiljamo sporočila, poleg teksta pogosto izrazimo še svoje razpoloženje s t.i. “smeškoti” (emoji). Nebesedni znaki so se tako razširili, da so danes skoraj obvezen del vsakega tekstovnega sporočila.
Emoji izvirajo iz Japonske, kjer so bili najprej na voljo zgolj na spletu, v zadnjem času pa se je njihova uporaba razširila na druge naprave. Beseda emoji je sestavljena iz dveh delov: slika (e) in pismo (moji).
Sprva so bili znaki prilagojeni japonski kulturi – poslovnež, ki se priklanja v znak spoštovanja, obraz, ki nosi masko, bela roža, ki predstavlja odlično delo, in znane japonske jedi danso, ogiri, sushi.
Kasneje so ustvarjalci znake standardizirali, tako da so na voljo tudi drugod po svetu in se pojavljajo v različnih oblikah.
Da lahko čim bolje predstavil današnjo družbo, je Apple v sklopu nadgradnje sistema iOS 8.3 dodal emojije v šestih različnih barvah kože. Kljub večinoma dobremu odzivu je največ pripomb prišlo s Kitajske, saj so prepričani, da je rumena barva žalitev za njihovo raso.
Apple se je že lani odzval na očitke, da njihovi znakovni simboli niso dovolj raznoliki. Izbor emojijev je še daleč od dovršenosti, saj so detajli precej nejasni, a naj bi se to v kratkem spremenilo.
S trenutnim naborom slikovnih sporočil še ne moremo povsem jasno posredovati svojih stanj, čustev, oseb in predmetov. A kot kaže, bodo morda prav nebesedni znaki prevzeli vajeti od besednih. Lahko le ugibamo, kako bodo naši zapisi izgledali v prihodnosti.
