V nedeljo je digitalni, kulturni, medijski in športni odbor britanskega parlamenta objavil poročilo 18-mesečne raziskave Facebooka in njegove povezanosti z dezinformacijami in t.i. fake news (lažne novice). 111-stransko poročilo vsebuje marsikakšno ostro besedo zoper internetnega giganta in hkrati oriše smer, v katero gredo državne inštitucije v težnji po čim večji regulaciji spleta.
Odbor je raziskavo začel malo po škandalu Cambridge Analytica in med raziskavo pridobil tajne interne dopise med vodilnimi pri Facebooku, ki so razkrili veliko o praktično monopolnih praksah, katerih se podjetje poslužuje. Razkrito je bilo, kako se odločajo dodeljevati dostop do uporabniških podatkov določenim oglaševalcem in ga odtegniti drugim, ki bi jim lahko predstavljali konkurenco, kar lahko povzroči tudi propad nekaterih podjetij.
Mark Zuckerberg naj bi s svojim vedenjem izkazoval prezirljiv in zaničevalen odnos do britanskega parlamenta. Vir: Wikimedia Commons
Facebook se je na obtožbe odzval s kategoričnim zanikanjem in zatrjevanjem, da so bili interni dopisi pazljivo izbrani tako, da prikažejo samo eno stran zgodbe. Dodali so tudi, da se proces izbiranja oglaševalcev in njihovih oglasov naredili precej bolj transparenten, kot je bil prej. Drugo stran bomo težko kadarkoli videli, saj je generalni direktor Facebooka Mark Zuckerberg večkrat odklonil pričanje pred odborom.
Predvidene ostrejše regulacije
Britansko poročilo je pozvalo tudi k ostrejšim regulacijam glede objavljanja vsebin na vseh omrežjih, ne samo na Facebooku, predvsem glede lažnih novic in druge škodljive vsebine. Pozivajo tudi k prevzemanju odgovornosti omrežij za vso objavljeno vsebino. Slednjemu se omrežja, kot so Facebook, Twitter in Google, upirajo, ker naj bi predstavljalo poseg v svobodo izražanja. Regulacije bi nadziral nov državni organ, ki bi imel pooblastila za dostop do kakršnihkoli podatkov o objavah na omrežjih, med drugim tudi do zaupnih varnostnih mehanizmov in algoritmov, ki se jih podjetja poslužujejo.
Facebook je v težavah tudi na domači grudi, saj jim grozi večmilijardna kazen s strani Zvezne trgovske komisije zaradi netransparentnosti glede deljenja zaupnih uporabniških podatkov.
Polemike glede nadzora spletnega izražanja se torej zaostrujejo, vprašanje je le, katera stran bo prevladala. Na eni strani so državne institucije, ki bi lahko pod pretvezo ščitenja zasebnosti same pridobile nadzor nad tem, kaj je dovoljeno objavljati na spletu. Na drugi strani pa najdemo večmilijardne korporacije, ki niti ne zanikajo več, da prodajajo uporabniške podatke, vendar nimajo namena posegati v samo vsebino objav.
Uvodna fotografija: flickr
