12. september je dan, ko bo v Evropskem parlamentu znova potekalo glasovanje o reformi avtorskega prava, ki naj bi po besedah zagovornikov izboljšala položaj avtorjev v digitalnem svetu Evropske unije.
V juniju, ko je parlament zavrnil reformo, je predlog doživel negodovanje pri mnogih uglednežih v svetu interneta – med drugim tudi s strani izumitelja svetovnega spleta Tima Berners-Leeja in ustanovitelja Wikipedie Jimmyja Walesa.
Gre za reformo, ki bi zaradi filtriranja avtorskih del negativno vplivala na internetne velikane. Google, YouTube, Facebook, Twitter in drugi namreč živijo od deljenja slik, videov in novic, nov zakon pa bi to prepovedal oziroma zelo omejil.
Največjo težavo v reformi predstavljata 11. in 13. člen, ki sta v EU dvignila precej prahu. 11. člen govori o možnosti zahtevanja nadomestil ob kakršnikoli rabi avtorskih del. Nadomestilo naj bi bilo potrebno že, če se uporabi zgolj odlomek z objavo do vira.
Na udaru bi bile predvsem platforme, ki služijo z objavljanjem odlomkov profesionalnega dela (npr. novic) drugih, ne da bi za to plačale. Ena takšnih platform je Google News, ki je odigrala pomembno vlogo, ko so nekaj podobnega leta 2013 že poskušali uvesti v Nemčiji. Pri Googlu so se preprosto odločili, da ničesar ne bodo plačali. Tistim spletnim založnikom, ki z Googlom niso sklenili pogodbe, se je izdatno zmanjšala vidljivost v Googlovih rezultatih iskanja in so zaostali za konkurenti.
13. člen po drugi strani spletnim platformam in ponudnikom ukazuje uporabo cenzure in s tem nadzor nad uporabniki. Spletne platforme naj bi prevzele odgovornost za kršenje avtorskih pravic njihovih uporabnikov, zaradi tega pa bi bilo nujno uvesti predhodno filtriranje vsega, kar uporabniki objavijo na njihovo platformo – uvedbo tako imenovanega stroja za cenzuro. To bi družbena omrežja spremenilo iz platform za prosto in svobodno izražanje v platforme za nadzor uporabnikov.
Nasprotniki direktive so se tudi s pomočjo Googla aktivno lotili kampanje ter po njihovih besedah ”reševanja interneta”. Na mnogih spletnih portalih spodbujajo ljudstvo k nasprotovanju sporni direktivi. Eden od ukrepov je tudi spletna stran SaveYourInternet.eu, ki vzpodbuja kontaktiranje predstavnikov določenih držav v evropskem parlamentu.
Ustanovitelji te spletne strani očitno dobro vedo, kaj delajo. Tudi slovenska predstavnica Tanja Fajon je namreč po prvem glasovanju na Twitterju zapisala, da skoraj 750 tisoč ljudi po vsej Evropi prosi, naj zavarujejo uveljavljene svoboščine interneta ter znova preučijo 11. ter 13. člen direktive o avtorskih pravicah.
Glasovanje bo predvidoma tesno, saj je že junijsko odločilo manjše število glasov – 318 proti in 278 za.
