Internet se pogosto opisuje kot storitve v oblaku. Vendar je njegova fizična plat čisto drugačna, saj so hrbtenica internetne povezljivosti medcelinski kabli, ki potekajo po oceanskem in morskem dnu. Dandanes je vsega skupaj položenih že čez milijon kilometrov kablov. Z vedno večjo potrebo po pasovni širini pa se bo ta številka le še večala.
Medcelinski kabli so do sedaj tradicionalno bili v deljeni lasti telekomunikacijskih operaterjev, ki so sodelovali pri polaganju. Razmerje lastništva pa gre zadnje čase vedno bolj v prid podjetjem, ki so ponudniki internetnih storitev – to so predvsem Google, Facebook, Amazon in Microsoft.
Tako izgledajo kabli, položeni po morskem in oceanskem dnu. Vir: Wikimedia Commons
Google kmalu prvo ne-telekomunikacijsko podjetje s čisto svojim medcelinskim kablom
Google je v prednosti, saj so do sedaj financirali izgradnjo precejšnjega števila medcelinskih kablov. Kmalu pa bodo postali prvo ne-telekomunikacijsko podjetje s čisto svojim medcelinskim kablom, in sicer preko projekta, imenovanega kabel Curie, ki bo potekal med Los Angelesom v Kaliforniji in Čilom v Južni Ameriki. Z njegovim dokončanjem bo Google imel v lasti že več kot 16 000 kilometrov medcelinskih kablov.
Facebook in Microsoft pa sta v sodelovanju s telekomunikacijskim gigantom Telefonica leta 2017 dokončala 6600 kilometrov dolg kabel Marea, ki povezuje Evropo in ZDA.
Graditelji medcelinskih kablov so si do sedaj stroške gradnje povrnili s prodajo pasovne širine, vendar bo nova lastniška struktura to verjetno spremenila. Google s svojimi oglaševalskimi storitvami služi milijarde evrov in utemeljeno je pričakovati, da se bodo uporabniki njihovih kablov v zameno za nižjo ceno storitev bili primorani odreči večji meri zasebnosti kot do sedaj.
Ne preseneča, da ponudniki spletnih storitev pospešeno gradijo lastno infrastrukturo, saj so ravno njihove storitve med najbolj obiskanimi na spletu in posledično porabijo največ pasovne širine.
Grožnja o koncu internetne nevtralnosti v ZDA bi lahko telekomunikacijskim operaterjem kmalu omogočila prilagajanje pretočnosti pasovne širine do določenih spletnih strani glede na to, katera plača več. Tako bi najbolj obiskane strani na svetu (kot sta recimo Facebook in Google) utrpele višje stroške. Lastna infrastruktura pa spletnim velikanom omogoča, da tudi ob spremembah zakonodaje o internetu zaobidejo posrednike in svojim uporabnikom ponudijo neposreden dostop.
Takšen pristop bo imel daljnosežne posledice za strukturo interneta, kot jo poznamo, saj vodi v vedno večjo centralizacijo moči največjih igralcev. Glede na to, da lastna omrežja gradijo ravno podjetja, ki imajo že sedaj velik vpogled v našo zasebnost, se je smiselno vprašati, ali bomo kot potrošniki podprli takšno prakso.
Uvodna fotografija: Pexels
