Predhodniki današnjih računalnikov so bili manj zmogljivi, predvsem pa tudi večji in težji. Kot enega prvih pravih računalnikov se omenja ENIAC, ki je nastajal v 40. letih 20. stoletja. Tehtal je kar 25 ton in se raztezal na 160 kvadratnih metrih.
Tehnologija je do danes napredovala do te mere, da smo dobili računalnik, ki se majhen zdi še na robu kovanca. Naziv verjetno najmanjšega avtonomnega računalnika na svetu pripada modelu Michigan Micro Mote (M^3).
Mikroračunalnik so na računalniškem oddelku Univerze v Michiganu razvijali kar desetletje. Verjamejo pa, da se da računalnik predstaviti še v manjši izvedbi.
Michigan Micro Mote je del projekta Internet stvari (Internet of Things), katerega vizija je, da imajo lahko vsi vsakodnevni objekti inteligenco. Tako naj bi po zaslugi mikročipov in vse večje omreženosti nekega dne vsi objekti delovali povezano v sistemu.
Kljub majhni velikosti lahko Michigan Micro Mote poleg osnovnih funkcij naredi fotografije, beleži temperature in pritisk. Raziskovalci upajo, da ga bodo lahko vstavili v medicinske aparate.
Zaradi majhne velikosti bi se dalo računalnik vstaviti tudi v človeško telo, kjer bi poleg temperature in pritiska izvajal še EKG.
Zanimiv naj bi bil tudi za naftno industrijo, saj bi lahko z njim uspešno pregledovali, če se na podlagi nahaja še kaj neizkoriščenih fosilnih goriv. Seveda pa bi bil lahko uporaben tudi za lociranje naših ključev, denarnice ali česarkoli, kar se rado izgubi.
Kot pravijo raziskovalci, ki delujejo na projektu, se ljudje ne zavedajo, kako malo prostora lahko zavzame računalniški čip. V pametnih telefonih večino prostora zavzame baterija, potem pa še ostali dodatki.
Ker so so določeni vtičniki pri M^3 izvzeti, ta veliko operacij izvaja preko utripajoče svetlobe in visokih frekvenc, preko katerih kasneje tudi komunicira z glavnim računalnikom.
