V angleški fundaciji Raspberry Pi so pred leti opazili drastičen upad računalniškega znanja pri šolarjih, dijakih in študentih, zato so izdelali prvo generacijo majhnega in poceni računalnika na enotnem vezju, s katerim bi mlajše generacije lahko preučevale čipovje in programirale.
Uspeh je presegel pričakovanja in do danes so po podatkih fundacije prodali več kot osem milijonov enot po vsem svetu. Za slabih preračunanih 45 evrov na enoto lahko tako tudi revnejše šole zagotovijo računalnike v razredih.
Prvi dve izdaji miniaturnega računalnika Pi 1 in Pi 2 sta bili namenjeni predvsem v študijske in ljubiteljske namene (zaradi okrnjene moči in pomanjkljivih specifikacij). Februarja letos pa so predstavili tretjo generacijo, ki lahko z nekaj računalniškega predznanja v celoti nadomesti osebni računalnik.
Od mini osebnih računalnikov do igralnih konzol in multimedijskih naprav za televizorje. Z računalnikom Raspberry Pi lahko ustvarite kakršnokoli pametno napravo, potrebna je le dobra ideja in nekaj računalniškega znanja.
Pi 3 ponuja 64-bitni ARM Cortex-A53 procesor pri frekvenci 1,2 GHz, gigabajt spomina, štiri priključke USB, HDMI izhod, režo za microSD spominsko kartico (ki je tudi edini prostor za shranjevanje) in prvič tudi modula za omrežja Wifi in Bluetooth.
Možnost povezave v brezžična omrežja omogoča večjo mobilnost računalnika, Bluetooth pa pride prav predvsem raziskovalcem, ki bodo lahko prek modula zbirali podatke iz perifernih naprav.
Ko se prvič seznanimo z napravo, je treba predhodno pripraviti microSD spominsko kartico, imeti na voljo zaslon z možnostjo povezave na HDMI priključek, tipkovnico in miško. Spominsko kartico najprej formatiramo in nanjo namestimo boot zagonske datoteke odprtokodnega operacijskega sistema za Raspberry (enega izmed sistemov na voljo), ki ga najdete na njihovi uradni spletni strani.
Pripravljeno spominsko kartico vstavite v Pi, povežete vse periferne enote in napravo prižgete. V trenutku zagona boste imeli pred seboj povsem delujoč računalnik, s katerim sicer ne boste mogli urejati videev, igrati zahtevnih iger ali izvajati težjih računskih operacij. Boste pa lahko brez težav brskali po spletu, urejali dokumente in uživali ob večpredstavnostnih vsebinah.
V kompletu dobite le vezje, napravo pa lahko olepšate in zaščitite z namenskimi ovitki. Za napajanje preprosto uporabljajte polnilec androidnega mobilnega telefona.
Na spletu lahko najdemo ogromno načinov, kako so uporabniki zasnovali svojo napravo Raspberry – ustvarili so lastne multimedijske naprave za televizorje, pametne avtoradie in celo posodobljen GameBoy.
V Sloveniji že štiri leta obstaja spletna skupnost Slo-Pi, kjer redno objavljajo vodiče, nasvete in trike, kako uporabljati napravo, ter delijo mnenja in izkušnje.
Možnosti za uporabo Raspberryja je neskončno, potrebujete le kanček domišljije in nekaj računalniškega znanja.
Mitja Godnič
