Točno pred dvajsetimi leti je Apple predstavil namizni računalnik iMac, preprosto domačo napravo v enem kosu, ki je bila v prvi vrsti namenjena povezavi na splet (na kar kaže črka i pred besedo Mac). Z napravo so dokončno pokopali malega Macintosha iz leta 1984 in združili dostop do interneta in preprostost uporabe po meri slehernega uporabnika.
Apple je takrat že ponujal dva prenosna računalnika za domače uporabnike in profesionalce ter namizni računalnik za profesionalce G3. Manjkal pa mu je namizni računalnik za potrošno rabo, kjer je svoje mesto dobil ravno iMac. Na to je kazalo že oblikovanje prvotnega modela te naprave, ki je bilo barvito in igrivo ter z vsemi osrednjimi komponentami v enotnem ohišju skupaj z zaslonom. Uporaba naprave je morala biti preprosta, ponujati pa je morala orodja, ki so olajšala vsakdanje delo uporabnikov.
Od igrive naprave do profesionalnega orodja
iMac je prerastel svoja prvotna pričakovanja, postal prodajna uspešnica in osnovo vodilo Appla. S številnimi vizualnimi in strojnimi posodobitvami je zrasel v napravo, ki jo danes uporabljajo ne le običajni uporabniki, ampak tudi profesionalni oblikovalci, glasbeni in filmski ustvarjalci.
Največjo prelomnico te linije je leta 2002 predstavljal naslednik iMac G4, ki je javnost navdušil s čistejšimi linijami, belo barvo ohišja in izjemno tankim LCD zaslonom. Od takrat je sledilo še šest novih modelov iMac vse do pred kratkim predstavljenega najzmogljivejšega brata iMac Pro, ki ga poganja Intelov procesor Xeon W.
Ponovno rojstvo za sodobni Apple
iMac je skupaj s prenosnim računalnikom PowerBook nastal na prelomnici Applovega podjetja. V mesecih med izidoma obeh naprav je Steve Jobs skupaj s svojo ekipo spet prevzel podjetje in ukinil vrsto projektov, ki so bili po njegovem mnenju neprimerni za prihodnost Appla. Podjetje je raje usmeril v le dva segmenta izdelkov, namizne naprave iMac in prenosne naprave PowerBook. Takrat se je začela nova era Applovega uspeha, ki se nadaljuje še danes.
Za takratne čase zmogljiva naprava prijetnega videza
Prednost iMaca v primerjavi z ostalo konkurenco je bila hitrost in boljši zaslon. Če so takratne računalnike poganjali eno leto stari procesorji, je iMac ponujal za takratne čase naprednejše čipovje G3, ki je delovalo pri 233 megahercih in je bilo dvakrat hitrejše od priljubljenega Intelovega procesorja Pentium II.
Ponujal je tudi velik zaslon ločljivosti 1024×768. Spomina je imel za 32MB, kot eden izmed redkih računalikov pa je imel vgrajeno žično kartico za dostop do lokalnega 100Mb omrežja in modem za dostop do spleta. Steve Jobs pa se je na predstavitvi pošalili tudi iz dejstva, da so bili obstoječi namizni računalniki ostalih proizvajalcev na videz grdi (predvsem zaradi plastičnega bež ohišja).
Kritike na račun cene in računalnika v enem kosu
Tako kot večina Applovih izdelkov je tudi prvi iMac razdvojil uporabnike. Eni so bili mnenja, da je to prihodnost računalnikov, drugi pa so zatrjevali, da namizni računalniki morajo ponujati ločene komponente in vhodno-izhodne enote, saj ljubitelji računalnikov radi sestavljajo in menjajo komponente. Prav tako je bila cena prvotnega iMaca še vedno izjemno visoka, kar ni bilo ravno v dobrobit potrošni rabi. Za precej manj denarja od cene iMaca so računalničarji lahko z ločenimi komponentami sestavili enako zmogljivi računalnik in kupili licenco za namestitev sistema Windows na njih.
Od namiznega iMaca naprej se je začela Applova era v tehnološki industriji, leto za iMacom je Apple predstavil novo uspešno potrošno prenosno napravo iBook, leta 2001 obrnil glasbeno industrijo na glavo s predvajalnikom iPod, leta 2007 industrijo mobilnih telefonov z iPhonom in tako dalje do današnjih najnaprednejših modelov iMaca, ki v podjetju Apple veljajo za naprave najvišje kakovosti in cenovnega razreda.
Mitja Godnič
