Če imate doma ali v službi starejši prenosnik, ki ne deluje več tako hitro kot včasih, to še ne pomeni, da se ga je treba znebiti. Za manj kot evrskega stotaka ga lahko namreč dovolj nadgradite, da bo odlično služil vsakodnevnim opravilom še nekaj let.
V ta namen smo pripravili izčrpen vodič z nekaj preprostimi koraki za nadgradnjo starejših prenosnikov. Vgradnja komponent je dovolj enostavna, da se je lahko lotite sami. Hkrati pa vam zaradi starosti naprave ni treba skrbeti glede razveljavitve garancije. Vse našteto lahko za vas naredijo tudi v spletni trgovini Enaa v Ljubljani (več o tem).
1. Vgradnja SSD diska
Točna lokacija komponent se razlikuje od prenosnika do prenosnika, zaradi česar se je pred menjavo najbolje posvetovati z uporabniškim priročnikom. Vir: iFixit
SSD diski so prisotni v veliki večini novih prenosnikov, pri starejših pa so prej izjema kot pravilo. Kljub temu vam nič ne preprečuje lastnoročne vgradnje SSD diska pod pogojem, da ima vaš stari prenosnik vsaj en SATA vmesnik, na katerega je priklopljen trdi disk velikosti 6,4 cm (2.5″). Preprosto vzamete ven stari trdi disk in na njegovo mesto priklopite SSD disk.
SSD diski so dandanes resnično poceni. 120-gigabajtne modele, ki zadostujejo za namestitev operacijskega sistema in nekaj najpogosteje uporabljenih programov, lahko dobite že za okrog 28 evrov. S tem si zagotovite znatno hitrejši čas zagona operacijskega sistema in programov ter hitrejše prenose datotek med mapami.
Mogoča je tudi hkratna vgradnja SSD diska in trdega diska
Za hkratno vgradnjo SSD in trdega diska morate iz prenosnika vzeti optično enoto, torej DVD bralnik. Namesto optične enote vgradite nosilec SSD oziroma trdega diska, v katerega vstavite izbrano komponento.
SATA vodila na optičnih enotah so pri nekaterih starejših modelih prenosnikov počasnejša od SATA vodil diskov, zaradi česar je v tem primeru priporočljiva vgradnja trdega diska namesto optične enote in SSD diska na mesto, v katerem je pred tem bil trdi disk.
2. Vgradnja dodatnega pomnilnika (RAM)
Osem gigabajtov delovnega pomnilnika je postalo že skoraj nujno za vzporedno izvajanje več programov in nekaj odprtih zavihkov v spletnem brskalniku. Vgradnja dodatnega pomnilnika je podobno kot vgradnja SSD diska cenovno ugoden (modul s kapcatiteto 4 GB lahko dobite že za okoli 30 evrov) in enostaven način, da si znatno izboljšate uporabniško izkušnjo.
Pred vgradnjo in nakupom dodatnega pomnilnika se je edino treba prepričati glede kompatibilnosti komponent z vašim računalnikom. Ravno tako preverite, ali je menjava sploh fizično mogoča, saj imajo nekateri prenosniki pomnilniške module zacinjene na matično ploščo.
Vir: iFixit
Najprej ugotovite, kateri tip pomnilnika podpira vaša matična plošča (DDR2, DDR3, novejši prenosniki imajo tipično vgrajen DDR4 tip pomnilnika), kolikšno maksimalno kapaciteto podpira in koliko rež za pomnilnik ima. Če kupite večjo kapaciteto od podprte, je vaš računalnik ne bo zaznal. Bodite pozorni še na delovno frekvenco pomnilnika. Če imate dva pomnilniška modula z različnimi frekvencami (npr. 1200 MHz in 800 MHz), se bo frekvenca hitrejšega znižala na frekvenco počasnejšega.
Velikost modulov je v veliki meri enaka med modeli prenosnikov, gre za SODIMM module. Kljub temu preverite, katere module podpira vaš računalnik, saj obstaja tudi nekaj drugih različic pomnilnika. Lastnosti svojega pomnilnika najlažje preverite z namenskim diagnostičnim programom, kot je Speccy.
3. Menjava baterije
Po več sto ciklih polnjenja, skozi katere gre baterija med večletno uporabo prenosnika, se njena kapaciteta znatno zniža. Kapaciteta baterije sicer ne vpliva na hitrost delovanja prenosnika, je pa menjava priporočljiva, če nameravate računalnik veliko prenašati naokoli.
Večina prenosnikov omogoča enostavno menjavo baterije. Pred menjavo pa se prepričajte, da je baterija, ki jo nameravate kupiti, namenjena vašemu modelu prenosnika. To najlažje storite tako, da vzamete baterijo ven iz prenosnika in z nje preberete serijsko številko. Lokacija serijske številke se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca.
- HP prenosniki imajo številko baterije označeno z napisom REPLACE WITH HP SPARE.
- Na Dellovih prenosnikih je označena z napisom Type.
- Asusovi in Acerjevi prenosniki imajo na bateriji za identifikacijo napisano zgolj Replace,
- ostali proizvajalci pa drugače.
Pri nakupu nove baterije bodite pozorni na točen model. Vir: Walmart
Če napisa na bateriji ne najdete, poskusite z iskanjem po modelu prenosnika, katerega točno oznako običajno najdete na nalepki na spodnji strani prenosnika. Na nalepki poiščite oznako z napisom Model No. (številka modela). Številko modela nato vpišete v iskalnik in poiščete ustrezno baterijo.
4. Redno vzdrževanje prenosnika
Za hitrost prenosnika je veliko mogoče postoriti tudi brez menjave komponent. Za operacijski sistem Windows velja, da se sčasoma upočasni, zaradi česar ga je občasno priporočljivo sveže namestiti na formatiran disk. Najnovejša različica Windows 10 ima tudi možnost spreminjanja nastavitev, ki lahko občutno vplivajo na hitrost delovanja naprave.
Prvi korak je vsekakor pregled programov, ki se zaženejo ob prijavi v operacijski sistem. To najlažje storimo iz Upravitelja opravil (ang. Task Manager), do katerega dostopamo s kombinacijo tipk Ctrl+Shift+Esc. V Upravitelju opravil izberemo zavihek Zagon (ang. Startup), iz katerega lahko onemogočimo programe, ki jih ne potrebujemo ob vpisu v operacijski sistem. S tem si lahko občutno skrajšamo čas zagona računalnika.
Za račualnike, ki imajo vgrajen samo običajen trdi disk, je priporočljiv izklop priprave kazala za iskanje (ang. Indexing), ki lahko porablja veliko razpoložljivih sredstev diska v ozadju. To storite tako, da v iskalnik menija Start vpišete Priprava kazala oz. Indexing, če uporabljate angleško različico in kliknete na prvi rezultat. V odprtem oknu s klikom na gumb Spremeni (ang. Modify) dostopate do nastavitev map, iz katerih operacijski sistem ustvarja kazalo iskanja. Z izklopom vseh map lahko na računalnikih s trdim diskom občutno izboljšate hitrost delovanja.
Uvodna fotografija: Unsplash
